VISAO MISAO OBJECTIVO HAKSESUK BOLA FH KKN HOME FH LPV ARTIGOS FH MUZIKA LIA MENON FH RESPONDE

20161011

DEBATE DARUAK KANDIDATU PREZIDENTI EUA

DEBATE DARUAK KANDIDATU PREZIDENTI EUA 2016 HO LISAUN DIAK RUMA BA TIMOR-LESTE

Husi Estanislau S. Saldanha

Estanislau S. Saldanha
Debate daruak Kandidatu Prezidenti Estadus Unidus Amerika (EUA) 2016 husi Partidu Demokratiku (PD), Hilary Clinton no husi Partidu Republikanu (PR), Donald Trump halao iha 10 Outubru 2016 iha Universidade Washington iha St. Louis, Missouri, EUA. Debate nee modera husi jornalista husi CNN ho ABC nebee fo sai "Live" iha CNN no TV balu husi Indonesia. Iha debate nee, kandidatu Prezidenti rua nee agresivu no ataka malu. Sira laos ataka malu konaba problema ka isu-isu sira relasiona ho edukasaun, defeza, politika estranjeiru (iha asuntu relasaun ho Rusia, ho Mediu Oriente), tasa, asuransi saude (Obama Care), deficit orsamentu, sosiedade pluralizmu, hametin demokrasia nebee metin ona ho programa seluk, maibe mos kulia konaba integridade moral ho personal kandidatu ida-idak nian. 

Iha debate nee, komisaun organizadora, moderador ho Kandidatu Prezidenti sira uza informasaun husi publiku hanesan iha jornal, televizaun, media social (FB, Twitter, Instagram, Youtube ho seluk) hodi hetan informasaun, argumenta, no info konaba sira nian no konaba sira nian adversariu politiku hodi lori ba debate. Moderador sira uza materia husi publiku hodi husu, akresenta, klarifika kandidatu sira nian pozisaun konaba isu krusial sira husi publiku. Nunee mos konvida ema bain-bain nebee iha “news spot” konaba isu krusial sira iha Amerika henasan isu muslim, terorizmu, imigrante, ameasa seguransa estadu husi uza email personal, nebee relasiona ho kandidatu Prezidenti rua nee nian deklarasaun ho sira nian pozisaun konaba isu sira nee. Ema baibain sira nee mos husu ba kandidatu Prezidenti rua nee hodi klarifika no hatoo sira nian pozisaun ba isu krusial sira iha komunidade hanesan muslim, terorizmu, politika tasa ho asuransi saude ka Obama care (Obama C).

Iha debate prezidensial daruak 2016, Donald Trump (husi PR) duun Hilary Clinton (husi PD) bosokten, uza email privadu hodi kulia problema estadu nian. Trump dehan sekarik nian sai Prezidenti EUA, nia sei hatama Hilary iha kadeia via halo investigasaun konaba email Hilary nian nebee bele afeta ba seguransa EUA nian. Iha parte seluk, Hilary duun Trump bosokten tanba la selu tasa. Nian hakarak hatun tasa hodi benefisia nian an ho emprezariu sira hanesan nian. Hilary mos ataka Trump hodi dehan Trump "lecehkan" feto tanba kulia malkriadu iha Youtube konaba feto, nunee nian husu atu Trump la bele sai Prezidenti. Trump hatan hodi dehan Hilary maka "lecehkan" ho ataka feto tanba nian suporta nian lae'in Bill Clinton hodi "lecehkan" feto, no Hilary agresivamente ataka ka hateten aat feto sira nebee "lecehkan" husi nian la'in. Trump mos dehan Hilary “setan” nebee la bele sai Prezidenti.

Sa ida mak sai lisaun husi debate daruak Prezidensial EUA 2016 nee? Timor-Leste atu tama iha eleisaun Prezidensial ho Parlamental iha tinan 2017, nunee entidade politika hotu presiza aprende oinsa lider ho personal partidu politiku kuidadu hahalok no uza didiak makina partidu politika (organizasaun, estrutura ho simpatizante) hodi hametin estadu direitu-demokratiku. Nunee bele evita konflitu vertikal ho horizontal nebee bele destroi no impede progresu, sivilizasaun no moris diak povu ho nasaun nian. Lisaun boot ba debate daruak kandidatu Prezidenti EUA 2016 nian mak ema ruma atu sai prezidenti ka lider nasaun nian tenki iha kompetensia teknika, abilidade komunikasaun, integridade moral ho responsabilidade sosial. 

(1). Lider nasaun tenki iha kuinesimentu ho kompetensia tekniku iha area politika, ekonomia, social, ideolojia, prinsipiu demokrasia, defeza ho problema tekniku sira seluk hodi rezolve problema nasaun nian no lori povu ho nasaun ba bem estar komum no kredibiliza nasaun direitu-demokratika nebee fo fatin ba ema hotu aktualiza nian an tuir lei. Iha debate Prezidensial EUA nian, lider iha kompetensia teknika hodi simu pergunta lais husi moderador ho nian adversariu, no sensitivitamente hataan lais no loos konaba isu teknika sira hanesan muslim, imigrante, terorizmu, tasa, hamosu kampu servisu, ho asuransi (Obama care), isu mediu orienta politika negosiu estrategiru no defeza. Lider nasaun nian tenki hataan lais no loos buat nebee serve ba interese povu ho nasau nian. Importante tebes lider nasaun nian evita hodi hamosu hanoin ho hahalok hodi hamosu segregasaun, rasizmu, violasaun direitu demokratiku ho justisa iha aspeitu moris tomak povu ho nasaun nian.  

(2). Kandidatu Prezidenti sira iha abilidade komunikasaun hodi simu, halo sintesis no hasai fali sira nian sintesis iha forma desizaun hodi hatuur, hadia, ka haloos sira nian pozisaun liu husi sira nian kulia, hakerek no jestu. Komunikasaun ho jestu nebee la diak bele sai viral iha media social nebee bele afeta sira nian kredibilidade no influensa sira nian elektabilitas. Karik eleitu no sai ona lider nasaun nian, karik lider nasaun nian komunikasaun la diak bele mos influensa relasaun ho grupu seluk iha sosiedade, ho nasaun sira seluk, no bele hamosu konflitu nebee bele hamosu implikasaun boot ba politika, seguransa, defeza, ekonomia no vida social, no nian kustu boot ba povu ho nasaun. Tanba nee, lider nasaun la bele haoin deit ba nian an, nian grupu ka nian partidu politiku, liu-liu hanoin deit ukun, akumula riku, no hatudu poder hodi manda. Lider nasaun ho governu tenki hanoin hotu estadu, governu ho povu nian diak, interese ho bem estar komum. Nunee lider nasaun ho governu tenki tetu sira nian lia fuan, ho prezerva sira nian hahalok diak hodi akumula rekursu estadu tomak hodi lori povu ho nasaun ba unidade, estabilidade, demokrasia, justisa, ho bem estar povu nian. Tanba nee lider nasaun, tenki abzorve hotu informasaun, tais informasaun didiak, hare husi parte hotu, liu-liu nian implikasaun ba povu no estadu, antes kulia no hasai hanoin no hola desizaun. Nunee lider nasaun, governu, ho lider partidu politiku sira presiza hanoin uluk, hanoin didiak ho tetu sira nian lia fuan antes hasai ba publiku hodi la bele hamosu konflitu no harahun nasaun direitu-demokratiku nebee “founding fathers” nasaun nian mehi no hatuur ona iha Konstituisaun RDTL hodi realiza, hatutan no hametin.  

(3). Kandidatu Prezidenti tenki iha etika, integridade moral ho responsabilidade sosial. Kandidatu lider nasaun la bele sai bosokten, ho viola direitu feto nian. Lider tenki iha integridade moral. Iha nasaun boot ho liberdade relasaun personal hanesan EUA, sei iha kode kondutu, etika ho lei hodi hakesi ema nian integridade moral ho responsabiliza nian hanoin ho hahalok tomak ba povu. Moderador akumula pergunta hotu husi publiku konaba isu sensitiva ho privasidade kandidatu rua nian, depois husu fali iha debate nee hodi teste sira nian onestidade ho integridade no "jiwa besar" hodi rekuinese katak sira halo sala boot (big mistake) no abertamente ho onestu husu deskulpa ba povu, liu-liu ema ka grupu sira nebee sai vitima husi sira nian hahalok. Iha debata nee, Kandidatu rua ataka malu hodi hatoo hotu buat bosok, buat "malkriadu" nebee sira halo hodi publiku hatene ka konfirma buat nebee publiku hatene ona. Too ikus, buat sala nebee sira halo duni, sira rekuinese, no husi husu deskulpa, nunee husik ba publiku bele tetu, no hili ida nebee iha kompetensia tekniku, hahalok ho integridade moral diak liu. Timor-Leste mos presiza lider onestu, iha integridade moral ho social hodi la bele malkriadu (lecehkan feto, kama rua, selingkuh), halo promesa falsu ba eleitor sira (bosokten), sosa votu hodi kaer metin ukun (money politics), sosa ukun ho ema nian vida ka hetan ukun liu husi hakiak konflitu. Karik ita kaer metin prinsipiu sira nee, sei karu tebes ba jerasaun foun Timor-Leste, tanba riku soin estadu sei hotu deit ba politika populis, politiku ukun, no ignora bem estar komum, no lakon oportunidade diak harii fondase diak hodi liberta povu husi kiak, mukit no injustisa moris (tanba riku soin estadu akumula deit iha grupu kiik balu nebee iha asesu ba ukun nain sira). 

(4). Kandidatu Prezidenti ka Lider Nasaun tenki Gentment ho iha  maturidade politika. Kandidatu EUA, Hilary Clinton ho Donald Trump bele ataka malu ho lia fuan kroat, no bele mos dehan sarkasme, no too hasai lia fuan "penjarakan” ka sulan ba kadeia ida seluk, no too lia fuan diabu (setan) mos sai husi sira nian ibun iha tempu debate (husi Donald Trump husi PR). Iha parte seluk, Hilary husi PD duun Trump bosokten. Maibe buat sira nee iha deit "podium debate”, laos lori sai mai publiku hodi estimula ho dudu nian simpatizante hodi baku malu ka hamosu konflitu politiku partidariu. Agresivitas kandidatu rua iha debate prezidensial nee hodi influensia opiniaun publiku iha podium debate no iha tempu eleisaun deit. Hotu debate, sira hanesan ema baibain, no respeita malu nafatin. Nee bele hare husi sesaun ikus debate nian, kandidatu rua simu malu ho respeita malu nafatin nudar ema nebee iha prinsipiu no vizaun politika ketak-ketak. Sira kaer liman no hamnasa hodi hatudu ba publiku. Nunee mos bele hare husi Hilary nian deklarasaun konaba aspeitu pozitivu sa ida Trump iha bainhira hatan pergunta husi moderador. Hilary “puji” Trump nian oan sira nebee matenek no hamrik mesak. Nunee mos Trump “puji” hodi dehan Hilary hanesan ema ida iha esforsu makas (kegigihan) hodi defende no “golkan” buat nebee nian senti loos, maske ema seluk hanoin la hanesan ho nian. Buat sira nee hotu hatudu katak ita bele iha diferensa hanoin, opsaun politika, ho partidu politiku, maibe ita tenki respeita malu no valoriza ambiente ka sosiedade demokratiku, diversidade no justisa hodi hariku ema hotu nudar sosiedade ho nudar nasaun. Ita kuandu iha adversariu ka lawan politika maka obriga ita hodi halo diak liu no manan ita nian adversariu politika ho dalang etika, loos no tuir lei hodi hetan domin, kompaisaun, simpatia, ho benefisiu husi povu hodi konstroe ho hametin estadu direitu-demokratika iha Timor-Leste, nebee nian rohan mak bem estar komum (povu nian moris diak), lei ho ordem, no nasaun TL hamrik nudar identidade mesak nudar Timor-Leste hodi hamrik hanesan no kompetese ho nasaun sira seluk. 

(5). Forsa media (TV, jornal media social hanesan FB, Twiter, Instagram, ho seluk) ho akademisi sira nian (the power of media and academician) iha EUA influensa maks hanoin ho hahalok povu ho politisi sira nian. Media sira servisu makas buka suu sai isu-isu aktual, krusial ho sensitif nasaun nian hodi teste Kandidatu Prezidenti sira nian onestidade, integridade ho kapasidade teknika hodi responde ba isu-isu sira nee, karik sira eleitu nudar Prezidenti. Media halo sondazen, no halo notisia investigavu hodi “bedah” kandidatu sira nian vizaun, track-record ho kapabilidade ukun, etika, moral relasiona ho povu ho nasaun nian vida iha tempu agora no ba oin. Kandidatu Prezidenti Hilary ho Trump la berani bosok no nega isu-isu sira nebee media foti sa’e. Nunee kandidatu sira abertamente no onestamente rekuinese sira nian sala ho hatoo deskulpa ba publiku, no promete sei halo diak liu. Iha konteks nee, Trump rekuinese nian sala hodi husu deskulpa tanba deklarasaun iha Youtube nebee iha tendensia “lecehkan” feto sira, no prometa la halo tan ona. Nunee mos Hilary rekuinese no husu deskulpa konaba uza sala email, no nian entre ona email sira nee ba FBI hodi investiga. Akademisi sira mos servisu makas buka halo peskiza no sondazen oioin hodi hatene isu, analiza kapabilidade kandidatu sira, depois publika iha jurnal ho media publiku hodi fo naroman ba votante sira hodi hili lider nebee diak liu ba povu ho nasaun. Obra servisu media ho akademisi sira nian sirkula ona ba publiku, no balu mos foti hodi sai topiku debate prezidensial nian. Ita espera media, akademisi ho sosiedade sivil iha Timor-Leste mos halibur forsa hodi tulun hamosu lider diak, iha kapabilidade, onestu, iha etika ho moral, valoriza feto no servisu ba bem estar komum hodi hametin estadu direitu-demokratiku, no lori Timor-Leste sai diak liu tan.  
    
(6). Kandidatu Prezidenti ka lider nasaun tenki iha Tim nebee diak, matenek no solidu. Lider tenki iha ekipa tekniku nebee halibur isu-isu sira husi povu uza media komunikasaun oioin, internaliza, analiza komprehensivu-multi-dimensional no multi-sektoral, ho output nee rekomenda hodi sai desizaun ba lider hodi hola desizaun ka hatuur nian pozisaun konaba isu-isu sira nebee mai husi komunidade ka povu. Membru ekipa tekniku sira nee tenki ida nebee hare problema objetivu no komprehensivu, laos ida “yes man” tanba tauk lakon pozisaun ho osan. Tanba ekipa teknika nebee servisu hodi tein isu-isu aktual no krusial, nebee influensa popularidade lider, maka lider nasaun sempre rona no hatuir membru ekipa sira, depois halo diskusaun klean husi aspeitu hot-hotu. Hanesan iha Tim Hilary Clinton, iha staf kampanye ida, Phillipe Reines, nebee belun diak ho  kritis ba Hilary konaba nian kapasidade ho personalidade. Nian hatoo abertamente ho onestamente ba Hilary, inklui mos isu sensitif hanesan email ho “pelecehan sexual” Bill Clinton nian. Nunee Tim Kampanya Hilary foti ema nee hanesan partner debate iha simulasaun debate prezidensial, antes ba debate ho Donald Trump. Membru kampanye nee husu no komenta kroat besik sarkasme hodi teste Hilary nian kapasidade hatan, kontrola emosaun ho penguasaan panggung. Nunee halo Hilary toman no sensivu ba kritiku. Laos hanesan iha Timor-Leste, bainhira ema kritika, maske kritika nee loos, lider sira laos simu nee hanesan input hodi hadia, bele resolve problema no prezerva sira nian popularidade, maibe sira halo fali ema ida kritiku nee hanesan fali inimigu boot no odiu too mate. Tanba nee, lider sira dala ruma lakon ema diak iha sira nian sorin hodi fo hanoin objetivu-kritis, resolve problema, no nian implikasaun mak lider sira halo sala barak liu, no lakon popularidade. Tanba ema sira halibur sira nian sorin nee, hatene deit “yes man”, tauk lakon jabatan ho osan, maibe vitima nee, lider nasional sira nee, tim “yes man”, nothing to loose.****  

Sem comentários:

Enviar um comentário

Nota: só um membro deste blogue pode publicar um comentário.