VISAO MISAO OBJECTIVO HAKSESUK BOLA FH KKN HOME FH LPV ARTIGOS FH MUZIKA LIA MENON FH RESPONDE

20071206

PROGRAMA PRESIDENTE REPUBLIKA ATU COMBATE POBREZA IHA TIMOR-LESTE

Programa Combate Pobreza (PCP) Hanesan Pasu Impotante ida ba Dezenvolvimento Nacional.

Hanesan ema Timor oan ida hau kontenti teb-tebes ho programa nebe mak Presidente Republika (PR) Dr. Ramos Horta halao hodi bele fo tulun povu ki’ik sira nebe mak moris iha area rurais nian iha Timor Leste nia laran tomak. PR hanesan chefe de estadu iha obrigasaun hodi halao mos programa dezenvolvimento nebe mak bele fo vantajem ba povu iha nasaun ida ne’e liu husi fo asistencia finanseiro ou equipamento servico nian ba grupo povu nian iha nivel distrito, subdistrito ou iha suku sira nia laran liu-liu povu sira nebe hela iha area rurais sira. Maske programa PR atu combate pobreza ne’e hetan polemika entre partidos politicos no sosiasdade sivil sira iha semana balu nia laran mais ida ne’e normal katak sempre iha dinamika ho diferencia ideas no vizaun iha sosiadade tomak nia le’et i klaro katak iha nasaun demokratiko ida nia laran buat sira ne’e sempre akontese duni. Karik refere ba iha Konstituisaun RDTL (Republika Demokratiko de Timor Leste) nian, bele hare’e katak laiha artigos ida mak limita PR hodi halao programa dezenvolvimento iha nasaun ida nia laran. Indikasaun ida ne’e diak tamba bele hatudo ba povu katak iha governo ida ne’e orgaun soberanu sira komesa hahu servico hamutuk ho diak, liu-liu gabinete PR no Permeiro Ministro (PM) nian iha kolaborasaun diak hodi trasa planu dezenvolvimento ida nebe mak efektivo ba nasaun Timor Leste iha futuru oin mai.

Inisiativa PR ne’e hatudo ba povu katak iha nivel alto governo Timor Leste atual iha duni komitmentu ida nebe makaas ba solidaridade iha nasaun laran tomak espesialmente solidaridade ba povu simples no kiak sira nebe mak hela iha areas rurais sira iha teritoria laran tomak. Liu husi elisaun geral PR hetan ona apoia diretamento husi povu maioria sempre prevene povu simples no kiak sira nee husi hanoin ida katak nasaun Timor Leste nee hanesan lalehan ba ema boot no ema riku sira maibe inferno ba ema simples no kiak sira. Hanoin katak programa PR nian atu combate pobreza ne’e sei hetan antusiasme maka’as husi povu kuando implementa tuir regras no planamento nebe diak. Hanoin mos katak ho progarama PR nian ne’e bele halo povu simples no kiak sira ne’e senti katak nasaun Timor Leste nee sira nian nasaun duni tamba ida nee tenke tau importancia no atensaun makaas husi governo no PR. Atu povu simples no kiak sira ne’e bele sente katak nasaun Timor Leste nee sira nian duni entaun PR no governo AMP (Aliansa Maoritario Parlementar) nebe lidera husi Xanana Gusmao iha obrigasaun hodi trasa planu dezenvolvimento ba povu iha area rurais no halao servico hamutuk ho didiak nebe mak konsogra duni ona iha konstituisaun RDTL nia laran. PR ho governo AMP sempre besik povu simples no kiak sira nee liu husi programa ida nebe bele hasae sira nia qualidade moris iha sira nia suko ou aldeia laran. Agora tempo ona ba PR ho governo AMP atu realize programa dezenvolvimento nebe mak sira promesa ona ba povu iha tempo kampanha politico nia laran. Tamba ne’e mak agora PR ho governo AMP labele halo tan promesa programa oi-oin deit maibe sempre tau iha pratika hodi nunee povu bele sente lideransa sira iha nivel alto nia atensaun.

PCP labele sai hanesan taktiko ou estrategia politico ida hodi hametin no haforsa posisaun iha nivel alto

Ema hotu hatene katak decizaun PR nian depois de elesaun parlementar 30 Junho liu ba fo mandatu ba AMP hodi forma governo IV Timor Leste ne’e, ba populasaun balu dicizaun ida ne’e ladun popular. Signika katak decizaun ida ne’e hanesan taktiko ou estrategia politiko ida hodi bele hola povu sira nia laran liu-liu povu nebe mak hili partido FRETILIN iha elisaun parlementar iha fulan hirak liu ba. Maske programa PR nian atu combate pobreza iha Timor Leste ne’e diak mais ba militantes no apoioantes FRETILIN nian konsidera programa PR nian ne’e hanesan manuver politiko foun ida para hodi bele atrai no hola militantes no apoioantes FERTILIN nia laran, nune’e bele fo suporta ba nia (PR Ramos Horta red) mais hanoin ida ne’e keta susar karik. Ijemplo ita bele hare’e katak wainhira PR halo vizita ba distrito Lospalos iha fulan novembro liu ba hetan manifestasaun husi militantes no apoioantes FRETILIN nian iha area neba. Pamfletos sira nebe mak manifestantes sira ne’e lori, balu hakerek katak decizaun governo PR nian hodi fo mandatu puder ba AMP ne’e illegal i inkonstitusional nomos decizaun PR nian ne’e mos la respeito esensia demokrasia nebe mak Timor Leste halao liu husi eleisaun parlemetar. Maske programa PR atu combate pobreza ne’e hanesan programa ida nebe mak kapas teb-tebes tamba bele hamenus pobreza iha Timor Leste nia laran tomak too tinan lima oin mai maibe sei iha mos obstakulo oi-oin wainhira halao implementasaun iha area rurais hotu-hotu iha Timor Leste tomak liu-liu area leste nebe sai hanesan baze ba FRETILIN.

Atu dehan deit katak PR Timor Leste wainhira halo nia servico hanesan chefe de estado sempre tuir dalan demokracia, signifika katak PR sempre tau iha praktika wainhira nia halao nia servico lor-loron hanesan chefe de estado. PR labele hasai nia liafuan nebe mak soke grupo balu iha komunidade nia laran maske grupo ne’e lagosta nia tamba decizaun balu nebe mak nia halo iha tempo pasado, risko ida hanesan ne’e PR sempre realize duni. Iha tempo hanesan PR mos labele proteja fali grupo balu nebe fo apoio ba nia, tamba hahalok ida nee soran povu iha nivel kraik nebe sei lori nasaun ba krize nia laran. PR iha dever no responsabilidade boot teb-tebes hodi prevene nasaun husi krize hanesan ita Timor Leste agora dadaun infrenta hela. It abele dehan katak krize tinan kotuk nee mosu tamba inkapsidade PR, PM no lideransa nivel alto iha permeiro governo Timor Leste nian. Divizionismo regionalisme nebe mak Timor Leste infrenta iha tinan kotuk too agora dadaun nee ita mos bele dehan kria husi PR permeiro (husi liafuan sira nebe hasai husi PR nia apelo) no iha kolaborasaun ho ema ambisius balu-balun nian. Iha parte seluk krize tinan kotuk nee mos mosu tamba laiha koordenasaun diak entre instituisaun soberania sira hanesan presidenti RDTL no governo no parlementu. Timor Leste oan tomak hakribi no lakohi hare tan krize ida hanesan agora dadaun nee akontese tan iha futuru mai.

PR labele dudu PCP ba oin hodi haluha tiha Problema Deslokados, Petisionario no Alfredo Reinado nian

Programa combate pobreza iha Timor Leste ne’e importante mais hanoin ladun urgente atu halao iha tempo badak nia laran tamba sei iha programa urgente seluk nebe mak PR no governo AMP sempre halao iha tempo badak nia laran. Hotu-hotu hatene katak Timor Leste agora tama ona tempo udan maibe sei iha populasaun barak mak hela iha lona okos nebe namkare iha Dili laran, tibar, hera, no metinaro nian, nusa mak PR ho governo AMP la tau importancia ba asuntus ida ne’e iha tempo badak nia laran??? Ida ne’e mos hanesan perguntas ida nebe mak mosu iha povu nia le’et bainhira rona katak husi gabinete PR atu halao programa combate pobreza. Uluk kuando ita rona iha kampanha politico ba elisaun presidensial nian katak programa perioridade nebe mak sei dudu ba oin kuando sai hanesan PR Timor Leste hanesan mensiona tuir mai ne’e; justisa ba Author krize (too agora ita lahatene se mak author krize tinan kotuk???), problema deslokados, petisionarios, no Alfredo ho nia grupo nian, mais realidade agora seda??? Ita la hare’e progresso ou mudansa nebe mak signifikan husi asuntus sira nebe mak teme hanesan iha leten. Entaun keta halo programa combate pobreza ne’e mos hanesan kurtina ida hodi taka tiha problema sira nebe mak urgente liu ba nasaun no protesaun ba povu ki’ik oan sira???

Atu dehan deit mos katak PR Timor Leste sempre iha hanoin ida nebe inklusiva iha linha nasaun tomak. Signifika katak PR sempre hakuak ema hotu-hotu iha nasaun Timor Leste tomak. PR ne’e sempre tau importancia no konfiansa katak povu Timor Leste mos iha direito atu moris iha unidade, paz no dame nia laran hodi nunee ema hotu-hotu bele sente moris hakmatek no seguru iha ida-idak nia uma no bairo iha teritoria laran tomak hodi nune’e bele halao aktividade ekonomia lor-loron nian atu bele hatutan moris. Maibe iha Timor Leste saida mak akontese iha atualmente ne’e kontrario ho povu nia hakarak. Sai hanesan PR ba Timor Leste iha periodu tinan lima oin mai nee’ sempre fo garantia iha konstituisaun RDTL katak labele iha esklusiva tuir grupo ida nia hakarak, depois despreza tiha grupo ida nebe mak latama iha sira nia grupo tamba grupo seluk ne’e la fo apoio ba sira no too ikus hamosu violencia nebe fo ameasa ba unidade nacional nomos halo nasaun Timor Leste la moris hakmatek tamba iha divizionismo regionalisme no divisionismo grupo komunidade nian iha baze entaun ida ne’e obstakulu boot ida nebe sempre tau importancia maka’as. Atu dehan deit katak PR sempre tau importancia no konfiansa ba pluralismo tamba seda mak Timor Leste inklusiva laos dudu PCP nebe ba oin hodi hetan ita nia objektivo???

Ikus liu hakarak hateten deit katak diak liu ita hare’e uluk problemas deslokados, petisionarios, no problema Alfredo Reinado ho nia grupo nian depois mak ita hare’e fali problema seluk hanesan programa combate pobreza nebe mak PR trasa tiha ona.



Jose Tilman
Liquid & Gas Operations Technician
Drilling, Production & Processing Platform
Bayu Undan, Timor Sea

Sem comentários:

Enviar um comentário

Nota: só um membro deste blogue pode publicar um comentário.